Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) je obsežen paket davčnih, pokojninskih in drugih sprememb. Poslanci so ga sprejeli 11. maja letos, a še ne velja. O njem bomo državljani odločali na referendumu 6. decembra.
Pred glasovanjem se vname vroče polemike, zato smo za vas zbrali, kaj zakon prinaša, komu bi lahko koristil in kje so tveganja.
Kaj je v paketu?
Zakon predvideva nižje prispevke za najvišje dohodke, ugodnejšo obravnavo normiranih podjetnikov in spremembe pri delu po upokojitvi. Prinaša tudi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za izbrana živila, začasno pa tudi za nekatere energente, ter spremembe v zdravstvu in gostinstvu.
Fiskalni svet v analizi ugotavlja, da zakon z nižjim DDV nagovarja vse prebivalce. Poleg tega cilja na manjše skupine: prejemnike mesečnih bruto plač nad 7.500 evrov, najemodajalce, samostojne podjetnike, ljudi, ki po izpolnitvi pogojev za upokojitev redno delajo naprej, in upokojence, ki jim odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo.
1. Razvojna kapica pri 7.500 evrih
Najvišja mesečna osnova za obračun vseh socialnih prispevkov bi bila 7.500 evrov. Od dela bruto plače nad to mejo prispevkov ne bi več obračunavali. Predlagatelji želijo znižati stroške visokokvalificiranega dela, izboljšati konkurenčnost podjetij in zmanjšati odliv strokovnjakov v tujino.
Bruto plačo nad 7.500 evrov, kar je trikratnik povprečja, prejema dober odstotek Slovencev. To je okoli 13 tisoč ljudi, od tega okoli dva tisoč v javnem sektorju. Ker je prag določen nominalno, bi se z rastjo plač njegov večkratnik povprečne plače zniževal. Ob napovedani povprečni bruto plači 2.895 evrov v letu 2027 bi znašal približno 2,6-kratnik povprečja, upravičencev pa bi bilo skoraj 22 tisoč.
Po izračunu na spletni strani zdravniške zbornice bi zaposleni z 10 tisoč evrov bruto na mesec po upoštevanju višje dohodnine pridobil približno 3.465 evrov neto na leto, njegov delodajalec pa bi prihranil približno 5.130 evrov. Kapico že dolgo želijo delodajalci. Gospodarski krog jo vidi kot nujen ukrep v globalni tekmi za kadre.
Fiskalni svet ocenjuje, da bi izpad prihodkov za prihodnje leto znašal 265 milijonov evrov. Ivan Simič, nekdanji šef davčne uprave, ki v aktualni vladi vodi delovno skupino za revizijo poslovanja ministrstev, poudarja, da razlika ostane zaposlenim in delodajalcem, zato denar ni izgubljen in se delno vrne prek dohodnine in davka od odhodkov pravnih oseb.
»Danes imamo primere, ko se želi v Sloveniji zaposliti direktor, ki je bil pred tem zaposlen v državi, v kateri imajo razvojno kapico. Ko izvejo, da v Sloveniji nimamo razvojne kapice in ko opravijo izračun svoje plače, se mnogi odločijo, da ostanejo zaposleni tam, kjer so že zaposleni, ali pa se zaposlijo na Hrvaškem ali v Srbiji, kjer že imajo razvojno kapico.«
2. Ugodnejša pravila za normirance in male espeje
Prag prihodkov bi bil za polno zavarovane samozaposlene do 150 tisoč evrov, za popoldanske pa do 70 tisoč evrov. Uvedli bi progresivno lestvico normiranih odhodkov, obveznost zavarovanja za poln delovni čas pa bi se z devetih skrajšala na pet mesecev.
Nova je kategorija mikro espeja, ki bi zajela polne espeje in kmete z dopolnilno dejavnostjo z letnimi prihodki do višine letne minimalne plače, letos 17.782,56 evra. Zavarovalna osnova bi bila 45 odstotkov minimalne plače namesto sedanjih 60 odstotkov povprečne plače. Namesto okoli 650 evrov bi tako plačevali okoli 250 evrov prispevkov na mesec. Po oceni ZZZS bi ukrep zajel 22 tisoč zavarovancev.
Pomisleki: prihranke bi lahko dobili tudi podjetniki z visokimi prihodki, odpira pa se vprašanje pravičnosti do redno zaposlenih.
3. Cela pokojnina ob nadaljevanju dela
Zdaj zaposleni, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino in delajo naprej, praviloma prejemajo 40 odstotkov pokojnine v prvih treh letih, nato 20 odstotkov. Zakon predvideva možnost celotne pokojnine ob nadaljnjem delu in vključitvi v zavarovanje.
Koristili bi starejšim, ki želijo ostati zaposleni, in delodajalcem, ki bi lažje ohranili izkušene kadre. Ukrep pa bi povečal izdatke pokojninske blagajne. Zakon predvideva tudi samodejno prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, dogovor o nadaljevanju pa je mogoč. Sindikati opozarjajo na pritisk na starejše, neenako obravnavo in nasprotje cilju daljše delovne aktivnosti.
4. Nižji davek od najemnin
Dohodnina od oddajanja premoženja v najem bi se znižala s 25 na 15 odstotkov. Pri oddaji stanovanja ali hiše najemniku, mlajšemu od 30 let, ali družini z otrokom bi veljala 5-odstotna stopnja, če so izpolnjeni pogoji glede dejanskega bivanja in prijavljenega stalnega prebivališča.
Korist bi najprej pripadla najemodajalcem. Predlagatelji pričakujejo več stanovanj na trgu in dolgoročno nižje najemnine, kritiki pa opozarjajo, da nižji davek najemodajalcev ne zavezuje k znižanju najemnine.
5. Nižji DDV za živila in energente
DDV za izbrana osnovna živila, med drugim kruh, moko, testenine, meso, mleko, jajca, sadje in zelenjavo, bi se znižal z 9,5 na 5 odstotkov. Za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo bi znašal 9,5 odstotka, največ devet mesecev.
Vlada v kampanji poudarja, da imajo tudi Italija, Avstrija in Hrvaška med 4 in 5 odstotki DDV za osnovna živila. Pomislek je, da država lahko zniža davek, ne more pa zagotoviti, da se bo cena znižala za celotno razliko. Del koristi lahko ostane v višjih maržah trgovcev ali dobaviteljev.
6. Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo
Upokojenci ne bi več plačevali prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki znaša odstotek pokojnine. Upokojenec z neto pokojnino 1.000 evrov bi po izračunu prihranil 120 evrov na leto. Kritiki menijo, da bi morala vlada denar za financiranje dolgotrajne oskrbe zagotoviti drugače.
7. Zamrznitev gostinskega zakona
Novi zakon o gostinstvu bi začasno ne veljal do konca leta 2026, za leto 2027 pa bi bilo v okviru predlaganih prehodnih rešitev dovoljeno časovno neomejeno oddajanje stanovanj v kratkotrajni turistični najem. Koristili bi lastnikom nepremičnin in ponudnikom turističnih nastanitev.
Kolikšen bo izpad?
Ocene javnofinančnih posledic se precej razlikujejo. Predlagatelji so v zakonodajnem gradivu ocenili izpad na približno 571,7 milijona evrov na leto. Fiskalni svet je s statično oceno, ki ne upošteva odziva gospodarstva in prebivalstva, prišel do 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP. Z upoštevanimi odzivi se je ocena za prihodnje leto znižala na 900 milijonov evrov oziroma 1,1 odstotka BDP.
Ministrstvo za finance je objavilo dinamično analizo, ki upošteva tudi spremembe v obnašanju podjetij in gospodinjstev. Po njej bi zakon prihodnje leto po srednji oceni odnesel 647 milijonov evrov, torej 0,83 odstotka BDP.
Fiskalni svet ne zanika možnosti, da bi nižji davki spodbudili gospodarsko rast, vendar njegove simulacije kažejo, da bi se neposredni izpad prihodkov povrnil le delno. Zato se lahko poveča proračunski primanjkljaj ali pa bo moral država zmanjšati druge izdatke oziroma poiskati nove vire prihodkov. Za zdaj je znano, da bi se rezalo v zdravstvu in sociali, konkretnih ukrepov pa vlada še ni predstavila.
