.png)
Zaupanje v politične institucije v Sloveniji občutno upada, predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je po zadnji raziskavi dosegel najnižjo izmerjeno raven zaupanja doslej. Rezultati kažejo tudi, da je močno padlo zaupanje v »navadnega človeka z ulice«.
Gre za zadnjo raziskavo Ogledalo Slovenije, ki jo je konec oktobra izvedla agencija Valicon. Podatki razkrivajo, da se zaupanje v institucije premika v povsem različnih smereh, odvisno od tega, za koga gre.
Največji padci pri vrhu politike
Najizrazitejši padec zaupanja v primerjavi s preteklimi meritvami so zabeležili pri petih političnih »naslovih«: predsedniku državnega zbora, državnem zboru, predsedniku vlade, vladi in vladnih ministrih. Prav ti so torej v očeh javnosti izgubili največ.
Padec je še izrazitejši, če rezultate primerjamo s spomladansko raziskavo. Takrat so po volitvah zaznali povečanje zaupanja v politične institucije, a se je zdaj izkazalo, da je bil ta dvig le začasen.
Z drugimi besedami: kar je spomladi izgledalo kot obrat k boljšemu, se ni obdržalo. Zaupanje se je spet znižalo, v nekaterih primerih celo bolj kot pred tem.
Stevanović na dnu lestvice
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je dosegel najnižjo izmerjeno raven zaupanja doslej. To pomeni, da v vseh dosedanjih meritvah še nikoli ni bilo slabše.
Za bralce, ki raziskave spremljajo bolj od daleč, je pomembno vedeti, da gre za meritev javnega mnenja ob določenem času. Ne govori o tem, kaj se bo zgodilo v prihodnje, kaže pa, kako ljudje trenutno gledajo na posamezne institucije in funkcionarje.
Kdo zaupanje pridobiva
Zgodba pa ni samo črna. Raziskava namreč kaže izrazito in vztrajno rast zaupanja v RTV Slovenija, zdravstvo in zdravnike ter tudi v opozicijske politične stranke.
Pri tem je pomembna beseda »vztrajno«. Rast zaupanja pri teh skupinah ni enkraten skok, ampak trend, ki se nadaljuje iz meritve v meritev.
Med poklici so največji porast zaupanja zabeležili mali podjetniki. Ti so tako v zadnji raziskavi stopili v ospredje kot skupina, ki ji ljudje zaupajo bolj kot prej.
Zaupanje v »navadnega človeka« na najnižji ravni
Morda najbolj zanimiv podatek pa je ta, da je zaupanje v »navadnega človeka z ulice« padlo na najnižjo raven, odkar agencija izvaja to raziskavo. Z besedami raziskave gre za opazen upad, ki ne zadeva le politike, ampak tudi medsebojno zaupanje ljudi.
Skratka, nezaupanje se ne širi le navzgor, proti oblasti, ampak tudi vodoravno, med ljudmi samimi. Raziskava Ogledalo Slovenije tako odpira vprašanje, kako se Slovenci danes počutimo v odnosu do institucij in drug do drugega.
Kaj nam povedo številke?
Če povzamemo glavne ugotovitve, jih lahko razvrstimo v tri skupine. Zaupanje je občutno padlo pri državnem zboru, vladi in njunih predstavnikih, zraslo pa pri RTV Slovenija, zdravstvu in zdravnikih, opozicijskih strankah ter malih podjetnikih.
Tretja skupina je tisto, kar je pri vsem skupaj morda najbolj presenetljivo: zaupanje v običajnega človeka je na najnižji ravni v zgodovini te raziskave.
Zaupanje je sicer eden izmed pomembnih kazalnikov, kako družba deluje. Ko je nizko, se to lahko pozna pri tem, kako ljudje sprejemajo odločitve, kako se odzivajo na javne razprave in koliko verjamejo informacijam, ki jih slišijo. Vendar pa podrobnih razlag za te rezultate vir ne navaja, zato je smiselno počakati na nadaljnje meritve in analize.
Eno pa je jasno: javno mnenje se premika hitro, kot je pokazala tudi primerjava s spomladansko raziskavo, ko je kratkotrajen dvig zaupanja kmalu zamenjal nov padec. Kako se bodo številke gibale naprej, bodo pokazale prihodnje meritve.
