.png)
Župan občine Mokronog-Trebelno Franc Glušič je ta teden ostal doma. Namerno se ni udeležil srečanja dolenjskih županov z vlado, čeprav bi mu tak neposreden stik z ministri veliko pomenil.
S to potezo je želel opozoriti na sporno ravnanje predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. V zadnjih dneh krožijo posnetki dogovarjanj glede cerkvenega zemljišča, in prav ti so Glušiča spodbudili k javnemu odzivu.
Kaj pomeni srečanje z vlado
Takšna srečanja so za lokalne skupnosti dragocena priložnost. Župani lahko ministrom neposredno predstavijo težave svojega območja, od financiranja do infrastrukture, in se tako izognejo dolgemu dopisovanju prek uradnih poti.
Kdor se srečanja ne udeleži, tisti dan za mizo nima svojega glasu. Glušič se je tega zavedal, a se je kljub temu odločil, da ostane doma.
Pismo za najvišje naslove
Župan ni ostal le pri izostanku. Napisal je pismo, ki ga je poslal predsednici republike, premierju, vodji opozicije in novomeškemu županu. V njem govori o »mafijskem obnašanju« in o odgovornosti voljenih predstavnikov do volivcev.
Pismo je torej šlo na več naslovov hkrati, od vrha izvršne oblasti do opozicije in sosednje večje občine. Glušič je tako nagovoril različne dele slovenske politike.
Običajno se zadeve med občinami in državo urejajo z uradnimi dopisi, sestanki in pogovori. Pismo, poslano na več najvišjih naslovov hkrati, pa kaže, da je želel avtor pritegniti pozornost tudi onkraj ozkega kroga političnih akterjev.
Odgovora ni
Odziva z vrha države do zdaj ni bilo. Glušič ni dobil niti ene vrstice odgovora, ne uradnega ne neuradnega.
»mafijskem obnašanju«
Ta izraz je župan uporabil v pismu in je v zgodbi najzgovornejši. Ostro besedo je poslal na naslove, od katerih bi pričakoval vsaj kratko potrditev, da je pismo prispelo, odgovora pa ni dobil.
Zakaj je ta zgodba pomembna
Na prvi pogled gre za spor med majhno dolenjsko občino in državnim vrhom. A odpira vprašanja, ki zanimajo marsikoga. Župani so pogosto prva točka, na katero se obrnejo ljudje s svojimi težavami. Ko ti pri državi iščejo posluh, so občine odvisne od stikov z vlado in ministrstvi.
Zato je Glušičeva odločitev bolj izjemna. Odpovedal se je priložnosti za pogovor z ministri, ki bi mu sicer veliko pomenila, in to namerno, da bi poslal sporočilo.
Poleg tega predsednik državnega zbora sodi med najvišje funkcionarje v državi, zato ima vsak očitek na njegov račun posebno težo. Pri tem velja ostati previden: v izvornem besedilu so posnetki omenjeni, njihova vsebina pa ni podrobneje razčlenjena.
Kaj pove molk
Odprta ostajajo vprašanja, ki jih odpira že izvorno besedilo. Kaj tak molk pove o politični kulturi? Kako vpliva na zaupanje v institucije? In ali lahko simbolna gesta male občine kaj spremeni v vrhu politike?
Odgovorov na to zaenkrat ni. Dejstvo pa je, da pismo, naslovljeno na najvišje funkcionarje, ostaja brez odziva, župan pa ostaja pri svoji odločitvi, da opozori na ravnanje, ki ga šteje za sporno.
Kaj to pomeni za volivce
Glušič v pismu poudarja odgovornost voljenih predstavnikov do volivcev. To je tema, ki se tiče vseh, ne le prebivalcev Mokronoga-Trebelnega. Ljudje politike ne ocenjujejo samo po odločitvah, ampak tudi po tem, kako se funkcionarji odzivajo na kritike in vprašanja.
Pri spremljanju podobnih zgodb se splača biti kritičen bralec. Posnetek in uradno stališče nista isto, zato je dobro primerjati več virov in počakati na odzive vseh vpletenih. Če vas zanima, kaj o tem meni vaša lokalna skupnost, lahko vprašate svojega župana ali občinske svetnike.
Ali bo molk trajal ali pa se bo kdo od naslovnikov še oglasil, bo pokazal čas. Zgodba se tako še ni končala, saj posnetki dogovarjanj še krožijo, župan pa čaka na odgovor.
Kaj menite, ali je simbolna gesta, kot je izostanek s srečanja, dober način, da občina opozori na težavo na najvišji ravni? Zgodbo spremljamo naprej.
