Slovenska kultura se poslavlja od enega svojih pomembnih imen. Umrl je akademik, slovenist, literarni zgodovinar, pisatelj in nekdanji politik Matjaž Kmecl, so sporočili iz Mestne občine Velenje, kjer je bil častni občan.
Kmecl je z znanstvenim in literarnim delom pomembno prispeval k raziskovanju in poznavanju slovenske književnosti. Večino poklicne poti je deloval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je izobraževal nove generacije slovenistov.
Od Dobovca pri Trbovljah do ljubljanske fakultete
Rodil se je 23. februarja 1934 na Dobovcu pri Trbovljah. Diplomiral je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Nato je doktoriral s področja sodobne slovenske novele.
Na ljubljanski Filozofski fakulteti je začel kot asistent na katedri za zgodovino slovenske književnosti. Pozneje je napredoval v docenta, izrednega in nato rednega profesorja slovenske literarne zgodovine. Konec 70. let je bil tudi dekan fakultete, torej njen najvišji vodja.
Eden vidnejših literarnih zgodovinarjev
Kmecl je veljal za enega vidnejših slovenskih literarnih zgodovinarjev in teoretikov. Ukvarjal se je predvsem s slovensko književnostjo. Med njegovimi najbolj prepoznavnimi deli je pregled slovenske književnosti Tisoč let slovenske literature.
Že naslov tega dela pove, da gre za pogled na zelo dolgo obdobje slovenskega pisanja. Takšni pregledi so dragoceni za vse, ki želijo razumeti, kako se je slovenska beseda skozi stoletja razvijala.
Pisal je tudi eseje in leposlovje, uveljavil pa se je kot dramatik. Sodeloval je pri številnih kulturnih, strokovnih in uredniških projektih ter bil med drugim urednik revije Jezik in slovstvo.
Akademik, ki je stopil tudi v politiko
Bil je izredni in nato od leta 2003 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). V obdobju od 2002 do 2007 je bil tajnik njenega razreda za filološke in literarne vede. SAZU je sicer najvišja znanstvena in umetniška ustanova v državi, v njej pa so uveljavljeni raziskovalci in ustvarjalci.
Njegova pot ni potekala le med akademskimi zidovi. Leta 1982 je postal predsednik Republiškega komiteja za kulturo. Na prvih neposrednih volitvah je bil izvoljen v predsedstvo države, nato pa je nekaj časa vodil Svet za kulturo RS.
Poletni seminar in učni načrti
Kot piše v njegovi biografiji, je bil med ustanovitelji Poletnega seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Že ime pove, da seminar povezuje jezik, književnost in kulturo.
Dvakrat je vodil tudi prenavljanje učnih načrtov za pouk slovenščine. Učni načrt določa, kaj se učenci pri predmetu učijo, zato so takšne prenove pomembne za vse generacije šolarjev.
Z referati in predavanji je sodeloval na slovenskih in jugoslovanskih slavističnih kongresih ter na različnih evropskih univerzah. Njegovo znanje in razmišljanja so tako segali daleč čez slovenske meje.
Priznanja in vrtnice z znanimi imeni
Za svoje delo je prejel več priznanj. Med njimi so odlikovanje zlati častni znak svobode RS, Pretnarjeva nagrada in naziv ambasador slovenske literature.
Manj znano je, da se je Kmecl ukvarjal tudi z žlahtnjenjem vrtnic. Žlahtnjenje pomeni načrtno izbiranje in križanje rastlin, da nastane nova sorta z želenimi lastnostmi, na primer z drugačno barvo, obliko cveta ali vonjem.
Ustvaril je slovenski sorti vrtnic, ki sta dobili imeni Prešeren in Trubar. France Prešeren velja za največjega slovenskega pesnika, Primož Trubar pa za očeta slovenskega knjižnega jezika. Imeni dveh velikanov slovenske besede sta tako dobili še cvetočo podobo.
Slovo v ožjem krogu
Pogreb bo v prihodnjih dneh v Ljubljani v ožjem družinskem krogu, so še sporočili iz Mestne občine Velenje.
Matjaž Kmecl je za seboj pustil bogato zapuščino. Njegova dela, zapisi in predavanja bodo še naprej pomagali vsem, ki jih zanima slovenska književnost. Njegovo ime ostaja trdno zapisano v zgodovini slovenskega jezika, literature in kulture.
Njegovo življenje je bilo vsestransko. Bil je profesor, raziskovalec, pisatelj, dramatik, urednik, politik in vrtnar žlahtnitelj. Takšna širina je redka, zato bo njegovo delo še dolgo ostalo v spominu.
Kdor želi počastiti njegov spomin, lahko po njegovih delih seže sam. Pregled slovenske književnosti Tisoč let slovenske literature je dobra izbira za vse, ki bi radi bolje spoznali pot slovenske besede. Tudi vrtnice s Prešernovim in Trubarjevim imenom pa bodo še naprej spominjale nanj.
